Vodnik po carinskih deklaracijah za pošiljanje paketov v Evropi

Carinska deklaracija je pravna izjava o tem, kaj je v pošiljki, koliko je vredna, kje je bilo blago izdelano in zakaj se pošilja, vložena pri carinskem organu države, v katero pošiljka vstopi. Carina na njeni podlagi določi dolgovano carino in uvozni DDV ter to, ali je blago sploh dovoljeno vnesti.

Potrebujete jo, kadar pošiljka prečka carinsko mejo. Znotraj carinske unije EU ni meje, ki bi jo bilo treba prečkati, zato pošiljka iz Portugalske na Poljsko potuje samo s prevozno nalepko. Pravilo, ki ga uporablja naš sistem, je preprosto: če je kraj oddaje ali dostave zunaj EU in se državi razlikujeta, se v naročilu pojavi carinski korak. Tudi domača pošiljka znotraj države zunaj EU, na primer iz Londona v Manchester, ne potrebuje deklaracije.

Za večino pošiljateljev se to nikoli ne zgodi. Približno 99,8 % vsega, kar smo prepeljali med avgustom 2025 in julijem 2026, se je premikalo med dvema državama EU in ni potrebovalo nobene deklaracije. Preostalo je prečkalo carinsko mejo, približno sedem od desetih takih pošiljk pa je imelo odsek v Združenem kraljestvu.

Carinske poti, ki jih dejansko vozimo, dosegajo 18 namembnih držav; po obsegu za UK sledijo Švica, Kanada, Avstralija in Hongkong. Preverite, kaj je na voljo za vašo državo pošiljanja in prejema, v razdelku storitve za pakete in palete.

Poglejte cene za svojo pot

Tarifna oznaka, znana tudi kot oznaka HS ali oznaka blaga, je številčna razvrstitev, ki v mednarodni trgovini določa vrsto blaga. Carinski organi z njo določijo stopnjo dajatve in uveljavijo uvozne omejitve, zato jo potrebuje vsaka postavka na deklaraciji.

Prvih šest števk je harmonizirani sistem Svetovne carinske organizacije in so povsod enake. Za njimi vsaka država doda svoje števke za lastna carinska in statistična pravila – zato sta lahko oznaka EU in britanska oznaka za isti izdelek različno dolgi.

Svojo poiščite v viru, ki ustreza vašemu cilju:

• V EU: zbirka TARIC.
• V Združeno kraljestvo: britanska carinska tarifa.

V našem carinskem koraku je ob polju za tarifno oznako iskalnik, tako da lahko iščete po opisu izdelka, namesto da bi si zapomnili številke. Če se nič ne ujema natančno, izberite najbližjo razvrstitev, namesto da polje pustite prazno.

Oznaka carinskega postopka (CPC) je oznaka na carinski deklaraciji, ki organu pove, v kateri carinski postopek se blago daje: dokončni uvoz, začasni uvoz, ponovni izvoz, aktivno oplemenitenje in tako naprej. Stoji ob tarifni oznaki, ki opisuje, kaj blago je, in odgovarja na drugo vprašanje: kaj se z njim počne.

Pri običajni komercialni pošiljki ali darilu je postopek preprost dokončni uvoz ali izvoz, standardno oznako pa vpiše carinski zastopnik prevoznika. Pri naročilu pri Ecoparcelu vas zanjo ne bomo vprašali. Oznake CPC so pomembne, kadar deklaracije urejate sami, pošiljate blago na popravilo in nazaj ali premikate zaloge po posebnem postopku. Britanske oznake so v zbirki gov.uk „UK Trade Tariff: volume 3 for CDS”, kjer so priloge z oznakami postopka in dodatnimi oznakami postopka; nazadnje posodobljeno 1. maja 2025.

Številka EORI (Economic Operators Registration and Identification) je enolični identifikator, s katerim carinski organi spremljajo podjetje skozi vse carinske postopke, v katerih sodeluje. Vsak gospodarski subjekt s sedežem na carinskem območju EU jo potrebuje za uvoz ali izvoz.

Od brexita obstajata dve in nista zamenljivi:

• EU EORI: izda jo država članica EU, uporablja pa se za carinske postopke v EU. Sestavljata jo dvočrkovna oznaka države izdajateljice in identifikator, enoličen v tej državi, na primer DE123456789012.
• GB EORI: izda jo HMRC, potrebuje pa jo britanski uvoznik ali izvoznik v carinskih postopkih Združenega kraljestva. Zapis se začne z GB.

Podjetje, ki trguje v obe smeri, ima običajno obe. Vlogo oddate pri svojem nacionalnem carinskem organu in je brezplačna.

Od zasebnikov, ki pošiljajo osebne pošiljke, številke EORI običajno ne zahtevajo. Pravilo Evropske komisije je, da številke EORI identificirajo gospodarske subjekte; kdor to ni, jo potrebuje le tam, kjer to zahteva nacionalna zakonodaja zadevne države EU ali drug pravni akt EU.

DDP (Delivered Duty Paid) je Incoterms klavzula, pri kateri pošiljatelj plača uvozno carino, uvozni DDV in stroške carinjenja, zato pošiljka prispe brez česar koli za doplačilo. V našem naročilu je ta možnost poimenovana „Davke in carine plačam sam (DDP)“.

DDU (Delivered Duty Unpaid) je ureditev, pri kateri uvozno carino in DDV plača prejemnik, preden mu pošiljko izročijo. Leta 2010 so jo črtali iz uradnih Incoterms klavzul in nadomestili s klavzulo DAP (Delivered At Place), ki deluje enako, vendar prevozniki in platforme za pošiljanje v vsakdanjem govoru še vedno uporabljajo „DDU“. V našem naročilu piše „Vse uvozne davke in carine plača prejemnik (DDU)“.

Kaj izbrati, je odvisno od tega, komu je pošiljka namenjena:

• Prodaja potrošniku: izberite DDP. Kupec, ki pred izročitvijo naročila prejme sporočilo z zahtevo, naj plača DDV in še prevoznikovo manipulativno pristojbino, si bo to zapomnil, in prav to je najpogostejši razlog za pritožbe pri čezmejnih naročilih.
• Pošiljate sebi, podjetju ali darilo nekomu, ki ga pričakuje: DDU je povsem v redu, če prejemnik ve, da ga čaka plačilo.

Prevozniki v namembni državi pri pošiljkah DDU poleg carine in DDV zaračunajo še svojo manipulativno pristojbino, preden pošiljko izročijo. Znesek se razlikuje glede na prevoznika in državo, zato raje preverite objavljeno pristojbino namembnega prevoznika, kot da jo predvidevate.

IOSS (Import One-Stop Shop) je elektronski portal EU, prek katerega prodajalec pobere, prijavi in plača uvozni DDV pri prodaji blaga na daljavo v vrednosti do 150 EUR, poslanega v EU, tako da kupec ob dostavi ne plača ničesar dodatno. Na voljo je od 1. julija 2021, istega dne, ko je bila odpravljena oprostitev uvoznega DDV do 22 EUR in je vse blago, uvoženo v EU, postalo predmet DDV (Evropska komisija, VAT One Stop Shop).

Registracija v IOSS ni obvezna. Če na leto pošljete le peščico pošiljk, se strošek registracije in oddajanja obračunov morda ne izplača – takrat pošiljajte po DDP in DDV poravnajte sami.

Ena stvar, ki jo je dobro vedeti pred naročilom: če za pošiljko v EU izberete DDU, naš postopek naročila zahteva številko IOSS. To je namerno pravilo, ne napaka. Brez številke IOSS pošiljka prispe z neplačanim DDV, prevoznik v namembni državi ga zaračuna vašemu prejemniku, doda manipulativno pristojbino, dostava pa obstane, dokler nekdo ne plača. Če za prodajo v EU nimate številke IOSS, izberite DDP.

Vodnik po IOSS podrobno obravnava registracijo, posrednike in oddajanje obračunov.

• Blago opišite natančno. Izpustite „oblačila“, „osebne stvari“ in „darila“. Napišite, kaj izdelek je, iz česa je in koliko kosov je.
• Prijavite dejansko vrednost. Carina preverja tržno vrednost, prenizko prijavljen paket pa zadrži, ponovno ovrednoti in včasih kaznuje. Prenizka prijava razveljavi tudi vaše kritje, če se paket izgubi.
• Navedite delujoče kontaktne podatke prejemnika. Če ga carina ne doseže, se paket vrne k vam na vaše stroške.
• Vsaki postavki dodajte tarifno oznako. Če natančnega ujemanja ni, uporabite najbližjo, namesto da pustite polje prazno.

Ko je paket na poti, lahko spremljate svojo pošiljko in vidite, kdaj prečka posamezno carinsko kontrolno točko.

Ali za pošiljko znotraj EU potrebujem carinsko deklaracijo?
Ne. EU je carinska unija, zato paket med dvema državama članicama ne prečka carinske meje in ne potrebuje niti deklaracije niti tarifnih oznak niti številke EORI. Deklaracijo potrebujete takoj, ko je en konec poti zunaj EU, vključno z Združenim kraljestvom.

Kaj je CPC (oznaka carinskega postopka)?
CPC carini pove, v kateri postopek vstopa blago: dokončni uvoz, začasni uvoz, ponovni izvoz, aktivno oplemenitenje in tako naprej. Tarifna oznaka pove, kaj blago je; CPC pove, kaj se z njim dogaja. Pri običajnih paketnih pošiljkah standardno oznako vpiše prevoznik.

Ali kot fizična oseba potrebujem številko EORI?
Praviloma ne. Številke EORI v carinskih postopkih identificirajo podjetja, od zasebnih pošiljateljev osebnih stvari ali daril je običajno ne zahtevajo. Če blago prodajate komercialno, tudi v majhnem obsegu, jo zaprosite pri carinski upravi svoje države. Registracija je brezplačna.

Kdo plača carinske dajatve, pošiljatelj ali prejemnik?
Tisti, ki ga določajo pogoji pošiljke. Pri DDP pošiljatelj plača carino, uvozni DDV in carinjenje. Pri DDU, uradno DAP, prejemnik plača, preden mu paket izročijo, poleg tega še stroške obdelave prevoznika v namembni državi. Izberete pri naročilu, pri prodaji potrošnikom pa je boljša izbira DDP.

Kaj se zgodi, če je carinska deklaracija napačna?
Paket obstane na meji, dokler carina ne razjasni zadeve, kar običajno stane nekaj dni. Prenizko ovrednoteno ali ohlapno opisano blago lahko prevrednotijo, kaznujejo, vrnejo na vaše stroške ali zasežejo. Popravljanje deklaracije med prevozom je počasno, zato opise, vrednosti in tarifne oznake preverite pred naročilom.

Začnite pri poti. Dve državi EU in ni nobenega carinskega koraka, s katerim bi se morali ukvarjati. Če je en konec zunaj EU, boste potrebovali opise blaga, vrednosti, tarifne oznake in odločitev, kdo plača carino. Zberite to pred začetkom, ne sredi naročila.

Odprite brezplačen račun in preverite ceno za svojo pot